Spremembe so edina stalnica v našem življenju

V življenju so izkušnje vseh vrst neprecenljivega pomena. S tem se bodo strinjali tudi najuspešnejši poslovneži, politiki, športniki, umetniški ustvarjalci … Znan pregovor pravi, da se življenje prične tam, kjer se konča naše območje udobja. Vsakdanja rutina življenjskega sloga nam torej na nek način onemogoča, da bi se spoznali z nečim drugim in tako pridobili nove, v večini primerov neprecenljive izkušnje. Ravno spremembe so zato tiste, ki nam omogočajo uiti iz vsakdanje monotonosti. Čeprav se morda sliši malce paradoksalno, so dejansko spremembe tudi edina stalnica v našem življenju.

Moja sprememba se je zgodila v četrtek, 18. septembra, ko sem se po nove poslovne in študijske izkušnje odpravil v slovaško prestolnico Bratislavo.

Naj omenim, da bom zaradi poslovnih obveznosti v Sloveniji dejansko precej časa preživel na poti med Celjem in Bratislavo, a bom imel v tem času zagotovo ogromno možnosti za spoznavanje slovaške kulture, gospodarstva in znamenitosti. Pot do mesta, ki leži na skrajnem zahodu države, tik ob meji z Avstrijo in približno 60 kilometrov od Dunaja, je potekala mirno in dokaj hitro. Približno 370 kilometrov in dobre tri ure in pol je trajalo, da sem prvič uzrl visoke stavbe, ki so namigovale, da sem prispel do nekdanje keltske postojanke, ki danes šteje malce manj kot 500 tisoč prebivalcev.

Prvi vtisi so bili zanimivi. Mestni predel, v katerem živim, se imenuje Petržalka, s 120.000 prebivalci pa velja za največjo četrt v Bratislavi. Na Wikipedii sem zasledil, da prav tako velja tudi za najbolj gosto poseljeno mestno področje v osrednji Evropi, s čimer bi se lahko kar hitro strinjal, saj večino stavb dejansko predstavljajo večstanovanjski bloki, ki pogosto štejejo po 12 nadstropij ali več. Ta del mesta je sicer razmeroma nov, tako da ni sledu o starejših stavbah, ki bi nakazovale kakšno posebno zgodovinsko vrednost.

Petržalka leži na desnem bregu reke Donave, s centrom Bratislave pa jo povezuje pet mostov, med drugim tudi čudovit most Apollo, ki je bil zgrajen leta 2005 in ga lahko vidite na spodnji fotografiji. Drugi najbolj znan most, ki prečka Donavo, je most SNP, katerega znamenitost je visok stolp, na katerem je restavracija v obliki neznanega letečega predmeta.

Prečkanje mostu Apollo nas pripelje v predel, kjer se nahaja izredno veliko in sodobno nakupovalno središče Eurovea, ki me je navdušilo s svojo arhitekturno zasnovo, prav tako pa tudi s ponudbo trgovin in restavracij. Okrog nakupovalnega središča je moč zaslediti nekatere moderne stolpnice, prav tako pa se na tem mestu veliko tudi gradi, tako da bo podoba tega predela že v kratkem precej drugačna. Ker leži Eurovea tik ob reki Donavi, so Slovaki pametno in estetsko uredili tudi nabrežino, ki sedaj služi kot nekakšna “kulinarično-kofetkarska” promenada.

Tik ob Eurovei pa se nato prične staro mestno jedro. Čisto, urejeno, romantično in zgodovinsko. Te štiri besede bi nekako najbolje povzele ta slovaški biser, ki me z nekaterimi znamenitostmi močno spominja na moje Celje ali pa na našo prestolnico Ljubljano. Mestno jedro je zelo dobro ohranjeno, izstopajo pa številne baročne stavbe, cerkve, gotska katedrala, kjer so v 14. in 15. stoletju bojda kronali madžarske kralje, poseben čar mestu pa daje pogled na čudovit grad, ki se bohoti na griču nad mestom. Kakšen je pogled z gradu zaenkrat še ne morem povedati, saj načrtujem njegov obisk v prihodnjem tednu. Mestni vrvež v centru mesta ne pojenja nikoli. Zaslediti je mogoče ogromno turistov, domačinov, tudi študentov. Cene pijač so izredno prijazne, predvsem za ljubitelje piva. Vrček (0,5l) namreč zelo redko preseže 2 EUR, v povprečju pa stane nekje 1,5 EUR. Cene hrane so primerljive s slovenskimi, razumljivo pa so zaradi množice turistov v samem centru Bratislave nekoliko višje.

Spodaj si lahko ogledate še nekaj mojih fotografij, ki sem jih posnel s svojim mobilnikom.

Zaenkrat je to vse, kaj več pa v prihodnjih dneh. Vesel bom tudi vašega feedbacka. 🙂